Selitev na novi spletni naslov

•16 oktobra, 2013 • Oddaj komentar

Za vse tiste, ki se vedno prihajate na to spletno stran in se cudite zakaj ni nobenih novih objav. 🙂

Vse stare objave in nove se sedaj nahajajo na spletni strani: http://www.tjainspetnazaj.net/

Lp Matic

Photo of the day

•6 avgusta, 2012 • 1 komentar

Ok ta bo res zadnji. Za vsak dan sem zbral 1 fotko med vsemi ki sem jih naredil. Ni nujno najboljsa/najlepsa karkoli. Nekaj kar predstavi dan.

 

 

 

 

 

 

Photo of the Trip award!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Na naslednje potovanje pa nebom vzel mojega DSLRja ker to ni vec in. Postal bom raje iPad fotograf!

 

NOT!!

 

Ok treba na avjon 🙂

 

LP Matic & Neza

Za konec!

•6 avgusta, 2012 • Oddaj komentar

Danes je bil najin zadnji dan na južni polobli. Čas je bil se za zadnje nakupe. Ker so tukaj določene stvari bolj poceni, sva se odločila da malo zapravljava. Ker sva včeraj obdelala eno nakupovalno sredisce (Ambasador Mall), sva se danes odločila obiskati drugo. Sla sva v neki na S ne spomnim se, uglavnem je blo zlo blizu. Ker je Jakarta zelo neprijazna do pešcev, sva bila primorana vzeti taxi. Ni nama bilo vsec, zato sva se samo sprehodila čez, odšla v najvišje nadstropje, kjer je bil razgled nad mestom. Ampak zunaj je bilo prevroče, da bi se več kot 10 minut razgledovala.

 

Zato sva se odpravila nazaj v prejšnji nakupovalni center, da bi nakupila ze izbrane stvari. Ko sva prsla tja se pri vseh 1000 trgovinah nisva dobro spomnila, kje so imeli stvari, ki jih hočeva. Pa se nekaj trgovin je bilo zaprtih (nedelja pa to). Po nekem času sva le dobila, kar sva rabila. 🙂

 

Neža je zdej dzekica k ma nov računalnik (stari ji itq ni vc delu). Jst sm bil usmiljen in sem bogemu eeepc-ju privoscil 2GB rama (prej 1gb). Tako da bo lahko se normalno sluzu Petri :). Kupil sem si se eno veliko igračo 😀 Pa se par drobnarij.

Problem se je pojavil ob prihodu pred center, saj nisva bila dobiti taksista, ki bi vedel, kje je najin hotel, pa čeprav sva imela naslov. Nakonc se je le dobu eden, ki je rekel, da ve kje je to. Ampak ze na prvem kriziscu je sel v napačno smer, čeprav sva mu dopovedovala, da mora drugam. Potem, ko je čez nekaj minut ugotovil, da je sel narobe je le obrnil in sel nazaj. Bližali smo se kriziscu, kjer bi mogli zaviti levo. Začela sva mu to dopovedovati on pa nama da ne, da moramo naprej. Itak spet narobe. Potem ko je hotel zaviti se bolj stran od najinega predela, sva mu prou zatezila, da je zavil v najino smer. Potem je seveda sel spraševat ven ljudi, kje se to nahaja. Pol je celo sel prav in potem sva mu spet mogla midva govorit pot in končno smo prišli pred hotel. Na števcu je kazalo 27 000. Dan prej je šofer za isto pot (in tudi on je mogu spraševat kam) računal samo 15 000. Jst sm popizdil in šoferju rekel, da mu več kot 15 000 ne dam, ker nebom plačeval njegove nevednosti. Nekaj je godrnjal in se na konec s tem sprijaznil.

V hotelu sva se spakirala kufre (sm mogu se premetat, da sem lahko not vse spravu. Pot s taksijem na letalisce naju je stala 120 000. Ampak res ni bilo volje, da bi se ukvarjala z javnim prometom.

 

Na letaliscu vse gladko. Plačati sva mogla se izstopno takso (2x 150 000b). Zdej se ze voziva proti Dohi. Letalo je skor prazno. 🙂

 

Ker bo to zagotovo zadnja objava iz te najine poti, bi se spodobilo strnit vtise . POZOR: Sledi res dolgo pisanje, ki je bolj namenjeno tistim, ki se na ti dve destinaciji se mislijo odpraviti. Sem pac na volji in se bom malo razpisal, da let hitreje mine 😀

 

Potovanje nama je bilo vsec. Azija kot destinacija sploh ni napačna. Cene so sprejemljive (poceni) za nas s tanjšimi denarnicam :), hrana je odlična (vsaj nama) in narava je lepa.

 

TAJSKA

 

Tajska se je izkazala kot lepa (sploh otoki) z odlično in poceni hrano. Sploh če nisi fine sorte in rabiš nevem kakšno postrežbo. Hrana na ulici je dobra in poceni. Če pa si zelo občutljiv na higieno potem pa se tega dela Azije izogni na daleč :D. Meni so bile se posebej vsec palačinke z banano in jajcem. Močno priporočam! Vse sadje na tržnicah je dobro. Smoothie je zmeraj dober, sploh ananasov. Poskusiti je vredno se papajo, mango ter mešanico med Dragon fruit ter ananasom. Cene zanje se gibljejo od 15 – 40b.

 

Javni transport je dober in precej enostaven. Se vedno moraš biti pazljiv, sej te hočejo ob vsaki priliki nategniti po dolgem in počez. Veliko ljudi živi od nategovanja tujcev, zato je treba biti previden. Preden gres si preberi kaj na to temo. Priporočam stran www.wikitravel.org. Najbolj varno je uporabljati javne prevoze (od države). Ostali lahko zavijejo po kakšni daljši poti ( da je dovolj časa za prebrskat vse kufre ), se pokvarijo ravno pred restavracijo itd…

 

Otoke, ki sva jih obiskala lahko opiševa takole:

 

Ko Tao – super za kopanje in potapljanje. Zelo majhen, slabe ceste in poln smeti (po ulicah, za hišami itd. plaze so načeloma ciste). Priporočava zaliv Leuk (za spanje in potapljanje).

 

Koh Pha Ngan – večji, dobre ceste, več ljudi, full moon party. Priporočava plaze na SV otoka. Sama tam nisva spala, ker tega nisva vedela. Voda okoli otoka je cista vendar te začne nekaj pikati, ko si nekaj časa v vodi (nisva edina tega ugotovila).

Ko Samui – Turistično, preveč Turistico, Ko Samui. Nama ni bil niti malo vsec in bi raje preživela več dni na zgornjih dveh. Če si ze tam, se splača na plažo Lamui. Tam je mogoče vsaj normalno plavati.

 

Ko Phi Phi Don – majhen, zaguzvan, zurerski, umazan. Tako nekako bi ga opisala (vsaj tam kjer sva bila midva). Plavati se ob oseki ne da.

 

Ko Phi Phi Leh – Otok je precej zanimiv. Plaza Maya (The Beach) – veliko smeti in preveč ljudi. Pogled s plaze bi bil brez njih precej lepši. Če se odpravljaš nanj imaš nekaj možnosti:

  • tura: poceni (~250-450b), prideš tja takrat, ko je največ ljudi.
  • Najem longtail boata: Drago (3000b za 6ur) največ 4 osebe. Vsaka oseba mora ob pristanku na plazi plačati se 250b. Je pa vsaj bolj fleksibilno.
  • Renta a Kajak!: Samo za iskusene kajakaše! Morje zelo valovito in polno prometa, zato moraš vedeti kaj delaš. Zbarantas se lahko za 500b/dan. Si zelo fleksibilen. Na Mayi lahko pocakas trenutke z manj ljudmi (med dopoldanskimi in popoldanskimi grupami).
  • Beach camping: drago 2000b, spis na plazi ali pa v šotorih. Zna biti lepo, saj po odhodu vseh grup imaš plažo zase. Pa tudi jutro mora biti precej prijetno.

 

Priporoča se tudi Ko Lanta, vendar v visoki sezoni (december – marec). Med nizko sezono naj bi bilo veliko stvari zaprtih. Midva se zaradi pomanjkanja časa nanjo nisva odpravila.

Če pa isces samoto, pa je okoli veliko manjših in manj znanih otokov.

 

INDONEZIJA

 

Indonezija je OGROMNA in zaradi tega izredno raznolika država. Vsak otok ima svoje značilnosti. Razlikuje se lahko vera, jezik, hrana in ljudje. Midva sva obiskala samo 2 otoka, zato je najin pogled na Indonezijo hudo nepopoln :).

 

Hrana ni na istem nivoju kot na Tajskem. Sadje ni tako dobrega okusa. Jedi vedno temeljijo na rižu (zadnje tedne sem ob skoraj vsakem kosilu/večerji jamral: »Pa ne spet riz« :D). Navada je, da imajo gostilne ze v naprej pripravljeno hrano, ki kuhana čaka v izložbi. Mogoče ti jo pogrejejo ali pa servirajo na sobni temperaturi. Midva sva imela to »nesrečo«, da sva bila v Indoneziji med ramadanom. In ker je večina države muslimanske to precej vpliva na ponudbo hrane v dnevnem času. Javni prevoz je slabše organiziran. Težje se je znajti v primerjavi z Tajsko.

 

Bali

 

O Baliju sva slišala veliko zgodb. Nekaterim je vsec, drugim ne, eni ga sovražijo, drugim ne. Nama je bil zelo vsec. Tako nama je bil vsec, da sva brez problema na njemu ostala teden dni in celo razmišljala, da bi bila tam do odhoda domov. Drugje so nama bile plaze z veliko ljudmi odvratne in sva se jih na veliko izogibala. Tukaj pa je drugačen vibe. Na plazi je bilo ogromno ljudi, ampak naju to sploh ni motilo. Nevem al je drugačen zrak al ki… Rekla sva si, da sem zagotovo se prideva, kar za Tajsko ne moreva trditi. Meni je bilo sploh vsec morje. Ni tisto dolgočasno, kot na Jadranu pa tudi Tajski. Če nimaš strahu pred prometom in si sposoben voziti motor (Bali ni primerno mesto za učenje!) je rent motorja must do! Priznam, da ga sam nebi rental, če nebi prej na Tajskem prevozil ~500km. Notranjost otoka je zelo lepa. Riževe terase z vulkani v ozadju, Bali-hinduistični templji so zelo fotogenični in manjša naselja lepa za videt. Zgubljanje po otoku tudi ima svoj car :).

Na živce so nama sli :

  • taksisti, ki trobijo vsakemu, ki hodi po ulici in mu težijo, če rabi prevoz. (pa uni k hodijo po pločnikih in kažejo kako držijo balanco in dajejo gas in se zraven derejo »yes yes transport, yes where do you go (+opcijsko mister/bro/mate/my friend…)?« )
  • Prodajalke na plazi, ki se niso in niso odgnati, tudi če jih kompletno ignoriraš.
  • Prodajalci na ulici, ki se za vsakim derejo »Hey mate/mister/bro, cheap very cheap!!!«
  • Tisti, ki ti prodajajo kakršno koli drogo.

 

Samo za opombo. Za posredovanje drog v Indoneziji lahko brez problema dobiš smrtno kazen, ali pa res dolgo zdetje za rešetkami (tudi za zelo majhne količine). Preprodajalci na ulici naj bi ugotovili, da se jim bolj splača sodelovati s policijo, kot pa droge za res prodajati. Zato nasvet: Pozabi na kakršne koli droge! Čeprav gobice prodajajo povsod naj bi bile izredno dvomljive kvalitete. Pa se to, če se ti zgodi, da zaradi gobic rabiš kakršno koli medicinsko pomoč, te baje doleti zdravljenje v psihiatrični bolnišnici.

 

Sončni zahod v Kuti je kul. Plaza je polna ljudi, ki so prisili gledat sončni zahod. Domačini se zbirajo tu, igrajo musko na vse možne instrumente in s tem naredijo odlično vzdušje. Sam sem imel to nesrečo, da v času daleč najlepšega sončnega zahoda (na mojem dopustu) in barv, ki so mu sledile, s seboj nisem imel fotoaparata. Slike bi bile MEGA. Sedaj pa obstajajo samo v mojem spominu (upam, da cimdlje). Tisti, dan sem pred in med zahodom surfal. Če bi tam lahko slikal, bi bili sele prelepi posnetki.

 

Surfanje na Baliju je poceni. Izposoja deske stane od 40 000rupij/dan naprej. Dlje od plaze si, bolj poceni je. Cena izposoje na plazi je odvisna predvsem od tvojih sposobnosti barantanja. Midva sva si zrihtala tarifo 50 000/dan. Dvourna lekcija stane 200 000 pri lokalcih na plazi in 300 000 + v šolah. Če bi kdo rad vedel kaj več, imam nekaj kontaktov in približne cene (pisi mail ali komentiraj).

 

Na severni strani Balija je baje super za potapljat / snorkljat. Tega ne morem potrditi, ker tam nisva bila.

 

JAVA

 

Java je drugačna. Predvsem je veliko večja. Ljudje so tukaj večinoma muslimani. To prinaša 5 ali večkrat dnevno dretje iz zvočnikov. Men je slo ze pošteno na živce. Otok je močno poseljen saj na njemu živi 120+ milijonov ljudi. Ceste so slabe in promet grozen. Če imaš za transport izbiro vlak ali bus/minibus/avto. Izberi vlak! 10 ur v minibusu je bila naporna izkušnja.

 

Ijen

 

Priti do njega z javnim prevozom ni enostavno. Ker to je, če povem po domače, »vukojebina«. Tle se medved poste nebi nosu :D. Cesta je res slaba. Od izhodišča do vrha je 3km hoje v precej strm hrib. Vzame cca 1 uro. Nasvet: s seboj imej škatlo cigaretov/manjše pakete piškotov ali ostalih sladkarij. Prede prav za izmenjavo z nosači žvepla. Za nekaj cigaretov/piškotov dobiš spominke iz žvepla, lahko poslikaš nosača ali pa izveš kakšno zanimivo informacijo. Če za iste stvari placujes z denarjem, te stane veliko več.

Na vrhu se splača sprehoditi po vulkanskem stožcu v nasprotni smeri urinega kazalca. Odkrivajo se zelo lepi pogledi na krater in jezero z ozadjem vulkanskih stožcev.

 

Bromo

 

Do Bromota je veliko lažje priti z javnim transportom, saj je celo avtobusna povezava med Camoro Lawangom in Probolingtom. Ko pa si tam, pa se lahko odlocis, ali greš na razgledne točke pes ali z jeepi. Jeepi niso poceni so pa najbolj kamot. Na voljo imaš 2 razgledni točki. Ena je na vrhu grebena in omogoča pogled na vzhajajoče sonce ter kasneje se na vse vulkane (so na zahodu). Druga je nižje in je dosegljiva pes. Nevem ali omogoča pogled na sončni vzhod. Če se odpraviš na zgornjo pričakuj OGROMNO ljudi. Za zagotovitev mesta za fotografiranje moraš prit med prvimi. Na te razgledne točke se lahko odpravi kadarkoli v dnevu, zjutraj je najbolj priporočljivo, ker je jasno. Popoldne so praviloma vrhi zaviti v oblake.

 

Sledi vzpon na Bromo. Veliko peska in ljudi. Če nisi med štorastimi bos do vrha prispel brez problema. Dol je lažje kot po stopnicah »smučati« po pobočju.

 

Yogyakarta

 

Kul mesto, ki ima poseben utrip. Raj za nakupovanje spominkov. Dobro izhodišče za ogled bližnjega Borobudurja(18$) (60-90min vožnje) in Prambanan-a(16$). Če si študent, na pozabit na študentsko izkaznico al pa tud ce nis, pa jo se vedno imaš. Ta ti prinese polovično vstopnino v oba templja. Jutranje ture so poceni, ostale znajo biti malce dražje. Uporaba javnega prevoza ti ne prinese hudega prihranka samo veliko skrbi. Opcija je izposoja motorja, ampak velja isto ali se slabše kot za Bali.

 

Jakarta

 

Destinacija, ki jo lahko brez slabe vesti izpustiš. Je ogromno mesto. 10 milijonov ljudi,prometni kaos,zelo slab javni prevoz. Če je tvoj cilj nakupovanje, je pa raje ne izpusti. Veliko modernih nakupovalnih sredisc velikosti City Park v 5+ nadstropjih.

 

O drugih stvareh zal ne morem napisati, ker jih nisem izkusil. To bodo drugi opisal.

 

Dovolj pisanja romanov. Ne da se mi več 🙂

Jakarta

•4 avgusta, 2012 • Oddaj komentar

Zjutraj sva se zbudila, pojedla zajtrk, se nabasala v taksi in odsla proti letaliscu. Cakal naju je let v Jakarto, od koder jutri letiva domov.

Let je minil zelo hitro, v 45 minutah smo bili ze nazaj na tleh. Prisel naju je iskat taksi in naju odpeljal do hotela. Bila sva presenecena, saj je hotel v treh krasnih in je se v nastajanu. Tko, da je vse bl na cigumigu 😀 Noben od teh, ki so na recepciji ne vejo nic. Eden drugega sprasujejo…

Poem ko sva se razpakirala sva odsla v soping center. Iskala sva predvsem bolj poceni stvari (kot so pri nas v Sloveniji) za fotoaparat, pogledala sva tudi za kaksen racunalnik.

Medtem sva odsla se prav na vrh soping centra in poslikala del mesta.

No kupila nisva nic, saj greva jutri nazaj, saj sva rekla da se morava odlociti kaj bova kupila 🙂

Zdej pa pocas spat, ker naju cakata se dva naporna dneva. V ponedeljek pa bova ze v Sloveniji.

Medtem ko piseva blog s spopadava s komarjem, an koncu sva ga le pokoncala 😀

Lp N&M

Borobudur in Prambanan

•3 avgusta, 2012 • 1 komentar

Dans spet (pre)zgodnje ustajanje… ob 4.45 sva ze imela odhod proti najvecjemu budisticnem templju na svetu. Tja smo prisli ob 6ih zjutraj. Vstopnina ni poceni sploh ce nimas studentske iskaznice… Neza jo je pozabila in je dala 172 000, jst pol manj. Uglavnem tempelj stoji na gricu. V dolzino meri 121x121m v visino pa 35m. Zgradili naj bi ga okoli leta 900. Ima vec nadstropji. Ogled je naj bi se zacel na vzhodu in potem naj bi hodil v smeri urinega kazalca. Na stenah so izklesane podobe bude in njegove zgodbe do nirvane.

 

 

 

 

 

 

 

 

Svar je precej kul. Sploh zgornje tri terase. Nisva si najemala vodica, da bi nama vse te pomene razlozu, ker jih je prevec pa tud dalo bi se mi ne toliko casa okoli hodit.

 

Najdi nevsiljivca 😀

Tam smo bili vec kot 2 uri. Potem smo se vsedli nazaj v kombi in se odpravili proti drugem svetiscu Prambanan-u. Vmes smo se vstavili se v nekem drugem svetiscu kateremu nevem imena.

 

 

 

 

Baje ce streho zalivas zraste 😀

Prambanan je bil zgrajen nekaj sto let za Borobudurjem. In ni budisticen ampak hinduisticen. Zgleda pa precej lepse kot Borobudur (vsaj nama). Oba sta uvrscen na UNESCO seznam kulturne dediscine.

 

 

Templji so bili mocno prizadeti v potresu leta 2006. Unicena je bila vecina templjev. Vseh naj bi bilo 1800, sedaj pa jih stoji le pescica. Vse vecje so/bodo obnovili za ostale pa nevem, jih je prevec.

Zraven je tudi budisticni tempelj, tudi ta je bil mocno prizadet v potresu. Se vedno pa je vse skupaj precej lepo.

 

 

Okoli 13ih sva prispela nazaj. Zmatrana in sestradana. Potem sva se neki casa iskala odprto gostilno (Ramadan pa te fore). Zdej pa mal pauze pol pa mogoce se malo v mesto. 😀

 

LP M&N

PS: Drgac mi gre pa ze posteno na zivce veckrat dnevno dretje iz zvocnikov… sploh tisto zvecer/zjutro….

 

Yogyakarta – sultan temple, shoping,…

•2 avgusta, 2012 • 1 komentar

Danes sva si koncno lahko privoscila malo daljsi spanec. Potem pa sva se odpravila raziskovati mesto. Ker sva ze malo sita hoje in rada preizkusava razlicna transportna sredstva, sva danes najela Becak.

 

Sofer je rekel, da naju za 40 000 vozi po mestu (tura). To je zelo poceni, kar pomeni, da je zagotovo kak trik vmes.

Povedala sva mu, da zeliva do sultanove palace. Ko je videl, kako sem oblecen je rekel, da me takega ne bodo spustili not, saj naj bi rabil majco z rokavi. Seveda smo se potem vstavili v trgovini in sva “mogla” kupit majco. Nekaj casa sva zibrala, potem pa sva dobila 2, ki sta nama bili vsec. Pa neza je koncno dobila neki cunj k so ji ble usec tko da sva z veseljem zapravla nek dnarja tam.

Sultanova palaca naju ni pretirano navdusila, pac palaca ku palaca (sam ta ni nek hudo razkosna).

 

 

 

Okoli palace je tudi delavnica manuka(nisem preprican)/batuka. Manuk je drugace izrezano in pobarvano usnje. Vzorci so razlicni od lutk, ki predstavljajo njihovo verzijo Roma in Julije, do zanimivih podob. Nama je v oci padla ta:

Na eni strani je predstavljeno zivljenje, na drugi pekel. Tretja stran pa je pogled proti svetlobi, ki prikazuje 3d sliko. Stvar je bila res, res lepa. Samo cena ni bila za najn zep… Izklicna je bila 1 500 000 (~130€), na koncu nama jo je ponujal za 800 000. Samo to je se vedno prevec za najno denarnico (moja je ze skor suha, nezina pa tud). Manjse verzija pa niso bile pol toliko lepe kot ta.

Po tem, naju je sofer odpeljal do galerije, kjer prodajajo Batik (Slikanje na bombaz s pomocjo voska in nekega kompliciranega postopka). Tam sva vidla, da so cene bolj za najn zep in kupila nekaj slik. Sam se ne spomnem, da bi mi ze bilo kdaj kul kupovati “umetniska” dela. Tukaj sva kupila, kar sva mela namen, ampak tale najen sofer naju je spet vozil v podobne prodajalne in sva se samo sprehajala skozi. Pocasi sva ze bila stufa useh teh obskov.

 

Za konec sva ga prepricala, da naju je peljal do Water Palace (sultanovo kopalisce). Tam naju je kar on peljal skozi in povedal nekaj stvari. Po 5ih urah smo prisli nazaj pred hotel. Na konc sva mu dala 50 000. Ker je vsaj anglesko znal, pa vedu je kje je Slovenija :D.

 

Pol sva se neko kosilo jdla, zdej pa chilava tle pred hotelom, k naju komarji zrejo. Internet in pa komp delajo tko slabo, da se olimpijade nism mogu normalno gledat.  Vseeno cestitke vsem nasim kajakasem/kanuistom (Ljubo – Dzoni, Pero, Beni, Eva). Razturate!

 

Zdej pa pocas spat, ker jutri greva gledat Borobodur (najvecji budisticni tempelj v indoneziji/svetu) in Parambanan (Najvecji hindujski tempelj v indoneziji).

 

LP M&N

Java – Ijen – Bromo – Yogyakarta

•2 avgusta, 2012 • 2 komentarja

Ze dolgo casa nisva nic objavila, razlog je v tem, da nisva imela neta, saj smo bili bolj v hribovitem predelu 😀

No uglavnem 31.7 sva se odpravila na Javo. Na Baliju sva rezervirala prevoz do Yogyakarte. Medtem pa smo si se ogledali vulkan Ijen in Bromo. Tukaj sva prezivela dve noci in se tretji dan odpravila proti Yogykarti.

 

Nas 1. kombi

.

 

Nas 2. kombi, ki je imel pokvarjen menjalnik, saj je kr metalo iz brzine. Zaradi tega je bila voznja kar malo napeta 🙂

 

Ze prevoz od Kute (Bali) do Jave (Sempol) je bil naporen. Iz Balija smo se odpravili ob 10 zjutraj, na cilj pa prisli zvecer ob 9.

 

Taksna pot nas je peljala do Sempola. Luknasta in strma, sredi gozda, nobenega cloveka nikjer 🙂

 

Sempol je majhen kraj, ki se nahaja blizu vulkana Ijen. Tu sva prespala v edinem hotelu.

 

 

Ogledala sva si tudi kako pridelujejo kavo.

 

Kava 🙂

Zbuditi smo se morali ze ob 4 zjutraj. Saj je bil plan videti soncni vzhod na tem vulkanu. Pot do vulkana je kar strma, tko da smo kar sopihali 🙂 Vendar je na koncu vredno. Vidite lahko tudi na slikcah 🙂

 

 

Te crne pikice so delavci.

 

 

 

Zraven mene stoji delavec, ki enkrat dnevno pride do vulkana, nabase v ta kos 70kg zvepla in ga odnese v dolino. Za taksno tezko delo je placan 46000Rp, to je malo vec kot 4€. Vec kot premalo.

 

Tehtanje.

 

Okoli 9h smo se odpravili naprej na pot, odsli smo proti vasici Chemoro Lawang, ki se nahaja pod vulkanom Bromo. Tudi do tja smo se vozili skoraj cel dan. Se nato nastanili v hotelu in sli pocasi spat, saj smo se morali zbuditi se bolj zgodaj, kot prejsni dan (3h zjutraj).

 

Vecerja v Chamoro Lawangu 🙂

 

Vulkan je drugacen kot Ijen, vendar prav tako lep. Do vulkana in se prej do razgledne tocke, kjer smo cakali na soncni vzhod so nas pejali z dzipi. Bila je zelo lepa izkusnja.

 

 

 

 

 

 

 

Z vulkana sva se pa kar spustila ob strani, saj je bilo po stopnicah zelo tezko priti. Predvsem zaradi storastih turistov.

Potem smo se odpravili do hotela, kjer smo hitro spakirali in se odpravili na pot proti Yogyakarti, kjer se nahajava zdaj. Pot je bila naporna, saj je trajala celih 10h. Bili smo budni ze od 3h zjutraj. V Yogyakarto smo prispeli ob 9h zvecer. Seveda sva kr popadala  posteljo 🙂

Med voznjo pa sva prisla do naslednjih ugotovitev: Indonezijci vozijo se bolj noro kot Tajci. Prehitevajo ali po levi ali po desni, ni vazno po kateri strani, vazno da se prehiti. Skozi naselja vozijo tudi 100km/h, tudi ce je miljon lukenj na cesti se zmeraj ne upocasnijo. Trobijo pa prav vsakemu, ki mu je v napoto. To zgleda tako, da trobijo non stop. Niso pa zivcni med voznjo, verjetno to napetost sprostijo s trobljenjem 😀

To je povzetek najinih treh dni 🙂

LP N&M

Bali – Kehen Temple

•29 julija, 2012 • 3 komentarji

Jutro je bilo saj z mojega vidika izredno. Vstal sem zgodaj in se odpravil na plazo. Tam sem poiskal mojega izposojevalca opreme (zmeraj sem surf pri njemu uzel) in se z njim zmenil za lekcije. Ker je on ze imel delo, me je prepustil njegovemu kolegu, ki bolj obvlada. To je blo prvic, da sem se s kom sel uciti surfat in ni bila slaba ideja. Povedal mi je nekaj stvari preden sva se opravila v vodo. Tam mi je pokazal in povedal marsikaj o valovih, surfanju in zivljenju na baliju. Tiste 2 urci z njim sta zlo hitro minile. Potem pa sem se sam ustrajal eno urco. In tista urca je bla res zakon, ujel sem polno valov in tud vjugal po njih. Zadnjo furo sem stal predolgo na valu in prisel v nizko vodo in …. odlomu en fin (plavut odzadi za smer). Ves presran pridem z vode in mislim na to kuk mi bo racunal za popravilo… in potem rece 30 000 (~2.5€) 😀 😀

Popoldne sva se z Nezo odpravila s skuterjem raziskovat… A sm ze reku da majo katastrofalne table za poti? Aja sm ja 🙂

Prides do krizisca, kjer gre pot levo al pa desno in na tabli pise v obe smeri isto. In wtf? kam gres pol? Al pa pride ogromno krizisce in nikjer nobene table…

Pol na poti naju je hotu se en tipo nategnit… naju je prasu kam greva pa sva mu povedla… pa on pol ja de greva narobe oz po ful predolgi poti in naj greva raje za njim da nama bo pokazu ta pravo pot. in pol naju se sprasuje ce mava une rute za u tempelj. Itq jih nimava in pol naju pele kao po pravi poti in vmes se v stacuno z temi rutami… tam pa de jih morva kupit cene nebova mogla v temple. In kr nisva hotla kupit nama je teu s skuterjem spizdit… Pa sva mu sledila dokler nisva prsla nazaj na tisto pot, kjer sva bla prej 🙂

 

 

Do templja sva prisla dokaj kasno. Vstopnina je bla 23 000 za dva in motor. Tam pr templju pa spet takoj ene babe zacele tezit d morva uno ruto kupit. In naju vozile sm in tja pa se nisva dala in sva si jih rajs posodila za 10 000.

 

 

 

 

 

 

 

 

Templ je bil precej kul. Pol sva se odpravla nazaj, sva se malo zgubljala in na konc spet pristala na plazi, kjer sva gledala soncni zahod, ki pa ni bil kul… prevec oblacno.

Ze 2x je ponoci padal dez, tud dans zjutro je nek frcalo pa cez dan tud. Pa je susno obdobje.

Jutre na javo… Upam d bo internet.

 

LP M&N

Ubud- monkey rain forest

•28 julija, 2012 • 3 komentarji

Dopoldan sva cas porabila, da sva si poiskala najobolj poceni turo do Jave (vkljucuje izlet na vulkan Bromo) in nato prevoz do Jogikarte. Od kjer bova tudi letela do Jakarte. Za turo bova dala okoli 1.100.000 Rp. Rajs dava neki dnara in mava vse splanirano, ker tu so javni prevozi bolj slabo organiznirani.

Okoli 12 sva si rentala skuter in se odpravila proti Ubudu (mesto, ki je severno od Kute). Od gnece na cesti sva skoraj zgubila zivce 🙂 Ljudje vozijo kar po nasprotni strani ceste, non stop trobijo (tja v vetr 🙂

V Ubud sva prispela po kaksni uri voznje, se ustavila v nekaksni gostilnici, tu nekaj pojedla. Ker nisva vedela tocno kje sva, sva povprasala zelo prijaznega domacina, ce nama lahko pomaga najti ta opicji gozd. Bil je tako prijazen, da naju je z motorjem pospremil do tega gozda.

 

Vn s kotla je prav lepo disalo 😀

 

 

Obicajna siuacija na cesti.

Tu sva si vzela cas in se v miru sprehodila skozi. Gozd je bil poln opic. Skoraj vse so bile kar precej debele, saj  vsak obiskovalec lahko kupi banane in jim jih da. Tako, da samo jejo 😀

 

 

 

 

Kar imas v rokah se jim zdi zanimivo in se ti zato priblizajo in ti zacnejo vleci iz roke. Paziti moras seveda na bolj vredne stvari, saj se zna zgoditi, da ti kmalu zmanjkajo.

 

 

 

Po ogledu sva se odpravila proti domu in kot imava midva ponavadi sreco, sva spet naletela na nek verski obred. Se zdaj nimava pojma cemu je bilo to namenjeno. Ustavla sva se kr naju je firbec matral kaj se dogaja.

 

 

 

 

 

 

 

Potem pa sva se le odpravila proti domu. Za konec dneva sva se se odpravila pogledat soncni zahod.

 

 

Jutri je se zadnji dan na Baliju. Potem pa se odpravljava na Javo. Priti morava vse do Jakarte, kjer 5.8 letiva proti domu 😦

Lp N&M

PS: Sm se ze prou adaptiral na njihove vozne navade… prehitevanje po levi/desni/ce gre nasproti motor, slalom med avti, trobljenje mi se ne gre, itd… 😀

Bali – slovenski dan

•27 julija, 2012 • 1 komentar

Dans sva bla se pou dneva slaba od zuranja 🙂 Tle u najnemu hotelu se je bila skupina Slovencev, ki potujej po Indoneziji (shappa.si). Fajn se je blo spet druzit z “nasimi” :). Popoldne sem se sam odpravil na plazo surfat. S seboj sem imel samo tamali fotic. Surfal sem do soncnega zahoda… ki je bil fantasticen!!!! In jst brez tapravga fotica :/ sej je blo pa surfat tok bolj fajn. Ko se ti pred ocmi lomi velik val in malce nad njim gori sonce :).

Tam na plazi se je tudi dobila ta slovenska skupina. Za nakaj casa sem se jim pridruzil 🙂 V skupini so tud Tminci! 🙂 Z nekaterimi sva se poznala tudi od prej!

 

Damjana in Karmen (slika je pa tko dobra ku je tamau fotic dobr za slikat ponoc, za en kurc)

Pol smo sli skupaj se jest in kasneje se na masazo (za 5€)

 

Jutri oni potujejo domov. Kje bova midva pa je se uganka.

 

LP M&N